Tiskane izdaje
Ameriška centralna banka je to sredo šele drugič v zadnjih desetih letih zvišala obresti in napovedala, da bo zadolževanje v dolarjih še dražila vsaj prihodnji dve leti. Ker je dolar (še vedno) prva svetovna valuta, Federal Reserve pa je daleč najmogočnejša svetovna centralna banka, so tudi posledice njene politike res svetovne.
V Evropi smo jih občutili takoj včeraj, po sredinem dvigu dolarskih obresti. Ta je bil sicer zadnje dni že vnaprej vštet v tečajno razmerje med ameriško in evropsko valuto, a se je dolar vseeno povzpel na najvišjo vrednost do evra v zadnjih 14 letih. Finančni trgi so pač takoj odreagirali na »jastrebovske« signale Federal Reserve, da bo v 2017 in 2018 predvidoma še po trikrat zvišala obresti.
A evro bo verjetno vsaj še leto vse šibkejši do dolarja. Denarni politiki ameriške in evropske centralne banke se vse bolj razpirata vsaka v svojo smer. Medtem ko ECB podaljšuje nakupe obveznic in ohranja obresti na rekordno nizkih, celo negativnih ravneh, Federal Reserve počasi zateguje denarno pipo in draži denar. Temeljni vzroki za ta razmik so kajpak politični in ekonomski in se medsebojno prepletajo.
Na eni strani ECB in Maria Draghija skrbi, kako bo še vedno nizka gospodarska rast v Evropi vplivala na rezultate volitev v pomembnih evropskih državah v 2017, v nevarni coni so tudi pomembne italijanske in nemške banke, tu je še visoka brezposelnost v nekaterih državah južne periferije. Na drugi strani se je Amerika spet hitro pobrala in kaže mišice z visoko gospodarsko rastjo in rekordno nizko brezposelnostjo. Optimizem na finančnih trgih seveda krepi še novoizvoljeni predsednik Trump z napovedanimi davčnimi rezi in famoznim infrastrukturnim načrtom, težkim 1000 milijard dolarjev.
Višje dolarske obresti bodo spodbudile odliv kapitala nazaj v ZDA. Američani bodo verjetno ugotovili, da se jim varčevanje spet bolj izplača, prihranke bodo bolj vlagali v naložbe z obrestnim donosom in morda manj posegali po močno precenjenih delnicah.
Po učbenikih pomeni dražji denar tudi večjo verjetnost za postopno izpuščanje borznih balonov na Wall Streetu – kar bi bilo zelo dobrodošlo. No, v Ameriki, ki jo predsednik želi »ponovno narediti veliko«, se lahko zgodi tudi še kak drugačen scenarij. Navsezadnje ima Trump v ekipi nekaj milijarderjev in wallstreetskih insajderjev, ki bodo zagotovo naredili vse, da bo finančna industrija karseda deregulirana in cvetoča...
Svetovna ekonomija deluje kot vezna posoda in šibkejši evro bo spodbuda za evrske, torej tudi naše izvoznike. Res je, za nas se bo podražilo servisiranje dolga v dolarjih, nekaj dražji bo tudi uvoz vsega s ceno v dolarjih (nafta, surovine), kar bo verjetno vplivalo na našo stopnjo inflacije, a za Slovenijo kot majhno, odprto gospodarstvo, je rahlo močnejši dolar v bistvu kar dobra novica, vsaj na kratek rok.
Na srednji rok, po »odločilnem« volilnem letu za Evropo, pa bo vse odvisno od kondicije evroobmočja. Če bo Unija ujela nekaj konjunkture z druge strani Atlantika in končno uredila razmere v svoji hiši, bo nastopil čas, da se tudi obresti ECB normalizirajo in končno poberejo z zgodovinskega dna.
